Potovanje v Iran
Nekaj zanimivosti o destinaciji in poudarkov iz našega potovanja
Pomembno obvestilo (2026): Zaradi izjemno nepredvidljivih varnostnih in političnih razmer slovensko Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve odsvetuje vsa potovanja v Iran. Spodaj opisano potovanje temelji na naših popotniških izkušnjah in ne predstavlja priporočila za trenutno turistično potovanje.
Zakaj obiskati Iran?
Bogata zgodovina in kulturna dediščina: Iran je zibelka ene najstarejših civilizacij na svetu in dom nekdanjega mogočnega Perzijskega cesarstva. Država se ponaša s številnimi zgodovinskimi spomeniki, veličastnimi palačami, mošejami, mavzoleji in starodavnimi mesti. Med najbolj znanimi znamenitostmi so Perzepolis, Pasargade, zgodovinsko mesto Jazd, palača Golestan v Teheranu in čudoviti trg Naqsh-e Jahan v Esfahanu. Perzijska umetnost, arhitektura, poezija in tradicionalna obrt pričajo o več tisoč let dolgi in izjemno bogati kulturni dediščini.
Naravne lepote: Iran ponuja raznolike naravne pokrajine, od prostranih puščav in visokih gora do rodovitnih dolin, gozdov in obal Kaspijskega morja ter Perzijskega zaliva. Obiščemo lahko gorovji Alborz in Zagros, puščavi Dašt-e Kavir in Dašt-e Lut, zelene hirkanijske gozdove ob Kaspijskem morju ter številne slikovite oaze. Ljubitelji narave so pred zaostritvijo varnostnih razmer lahko uživali v pohodništvu, gorskem kolesarjenju, smučanju in raziskovanju puščavskih pokrajin.
Srčnost ljudi in gostoljubnost: Iran slovi po izjemni gostoljubnosti prebivalcev. Srečanja z domačini so pogosto eden najlepših delov potovanja. Obiskovalci lahko spoznavajo tradicionalni način življenja, lokalno kulinariko, perzijske običaje in kulturno raznolikost te velike države. Iranska gostoljubnost ima globoke zgodovinske korenine in pogosto presega običajne turistične izkušnje.
Poudarki našega potovanja v Iran
Potovanje v Iran pomeni nepozabno srečanje s starodavno perzijsko kulturo, ki se v marsičem razlikuje od arabske. Čeprav je islam pomemben del iranske zgodovine in sodobne družbe, imajo Iranci lastno kulturno, jezikovno in zgodovinsko identiteto. Perzijščina oziroma farsi spada med indoevropske jezike, medtem ko je arabščina semitski jezik. Perzijščina sicer uporablja prilagojeno arabsko pisavo in vsebuje številne arabske izposojenke, vendar sta jezika precej različna.
Iran nas navduši predvsem s svojo bogato zgodovino, veličastnimi zgodovinskimi spomeniki in izjemno prijaznostjo številnih domačinov. Zanimivo je bilo spoznavati vsakdanje življenje v državi, ki je v mednarodnih medijih pogosto predstavljena predvsem skozi politične dogodke.
Naše potovanje običajno začnemo v Teheranu, ogromnem glavnem mestu, ki leži ob vznožju gorovja Alborz. Mesto je živahno, gosto poseljeno in polno zanimivih nasprotij. Obiskali smo nekatere najpomembnejše znamenitosti, kot so palača Golestan, veliki bazar, stolp Azadi in sodobni stolp Milad.
Palača Golestan, nekdanji sedež perzijskih vladarjev iz dinastije Kadžarov, je znana po bogato okrašenih dvoranah, barvitih keramičnih ploščicah in zrcalnih mozaikih. Kompleks je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.
Zanimiva sta tudi tržnica Tajrish in svetišče Shah Abdol-Azim v mestu Rey, južno od Teherana. Na živahnih bazarjih se srečujemo z vsakdanjim življenjem domačinov, trgovci, tradicionalnimi obrtmi in številnimi kulinaričnimi dobrotami.
Iz Teherana se z nočnim avtobusom odpravimo proti jugu, v zgodovinsko mesto Širaz (Shiraz), ki velja za eno najpomembnejših kulturnih središč Irana. Mesto slovi po poeziji, vrtovih, zgodovinskih stavbah in prijetnem vzdušju.
Ogledamo si mogočno citadelo Arg-e Karim Khan iz 18. stoletja, tradicionalni bazar Vakil, znamenito grobnico pesnika Hafeza ter druge zanimive zgodovinske znamenitosti.
Posebno pozornost si zasluži mošeja Nasir al-Mulk, znana tudi kot Rožnata mošeja.
V bližini Širaza se nahaja ena največjih zgodovinskih znamenitosti Irana – starodavni Perzepolis (Persepolis), nekdanje ceremonialno središče Ahemenidskega cesarstva. Nedaleč od Perzepolisa leži tudi Naqsh-e Rostam, znamenita nekropola s skalnimi grobnicami ahemenidskih kraljev. Nekoliko dlje proti severu pa se nahaja Pasargade (Pasargadae), prva prestolnica Ahemenidskega cesarstva, kjer stoji znamenita grobnica Kira Velikega.
Naše potovanje nadaljujemo proti starodavnemu mestu Jazd (Yazd), ki leži na robu osrednjeiranskih puščav. Mesto je znano po tradicionalni arhitekturi iz sušenih opečnih zidakov in blata, ozkih ulicah, notranjih dvoriščih ter značilnih vetrnih stolpih, imenovanih badgirji.
Ti stolpi so omogočali naravno prezračevanje in hlajenje stavb v vročem puščavskem podnebju. Zgodovinsko jedro Jazda je zaradi izjemne ohranjenosti tradicionalne puščavske arhitekture uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.
Med zanimivostmi obiščemo veličastno Petkovo mošejo (Jameh Mosque), vrt Dowlat Abad (Bagh-e Dolat Abad) z znamenitim vetrnim stolpom in tradicionalno telovadnico oziroma zurkhaneh Saheb A Zaman.
Zurkhaneh je posebna tradicionalna iranska telovadnica, kjer se prepletajo telesna vadba, ritmična glasba in kulturni običaji. Ta starodavna oblika vadbe je zanimiv vpogled v iransko športno in družbeno tradicijo.
Jazd je tudi eno najpomembnejših središč zoroastrstva, starodavne perzijske religije. Tukaj lahko obiščemo zoroastrski ognjeni tempelj in znamenite Stolpe tišine, kjer so nekoč izvajali posebne pogrebne obrede.
Potovanje po Iranu lahko podaljšamo tudi do mesta Kerman in bližnjih puščavskih območij. Posebej zanimive so nenavadne skalne in peščene formacije v puščavi Lut, ki spada med najbolj vroča in suha območja sveta.
Sicer pa pot nadaljujemo proti severozahodu, v prečudoviti Esfahan (Isfahan), ki upravičeno velja za eno najlepših zgodovinskih mest Irana.
Osrednja znamenitost mesta je mogočni trg Naqsh-e Jahan, znan tudi kot Imamov trg. Nastal je v začetku 17. stoletja, velja za enega največjih ter najlepših zgodovinskih mestnih trgov na svetu.
Okoli trga stojijo čudovite znamenitosti, kot so Imamova mošeja, mošeja šejka Lotfollaha, palača Ali Qapu in vhod v tradicionalni Veliki bazar.
Posebej nas navduši znameniti most Si-o-se Pol oziroma Most 33 lokov, ki prečka reko Zayandeh. Most je bil zgrajen v začetku 17. stoletja in je eno najbolj prepoznavnih arhitekturnih del mesta.
Ob večerih se na mostu in v njegovi okolici zbirajo domačini, sprehajalci, pari in družine. Vzdušje je pogosto izjemno prijetno, čeprav je treba vedeti, da reka Zayandeh zaradi pomanjkanja vode in upravljanja vodnih virov pogosto ostane brez stalnega vodnega toka.
Posebno doživetje je vožnja z žičnico Tochal, ki obiskovalce popelje visoko nad Teheran in ponuja čudovite panoramske razglede na mesto in okoliške gore. V zimskem obdobju je območje znano tudi po smučanju, če to dopuščajo vremenske in obratovalne razmere.
Iran nam ostane v spominu kot država neverjetne zgodovine, arhitekturnih mojstrovin, slikovitih bazarjev, čudovitih pokrajin in predvsem gostoljubnih prebivalcev.
Popotniške informacije (Iran)
Odhod: Podnebno najprimernejši čas za potovanje po osrednjem in južnem Iranu je običajno od marca do maja ter od septembra do novembra. Februar je lahko prijeten na jugu, v Teheranu in višje ležečih območjih pa je še hladno. Poleti so temperature v osrednjem Iranu pogosto zelo visoke. Zaradi trenutnih varnostnih razmer turističnega potovanja ne priporočamo.
Poudarki potovanja: Teheran, Širaz, Perzepolis, Pasargade, Jazd, Esfahan, palača Golestan, trg Naqsh-e Jahan, tradicionalne perzijske tržnice, šiitske mošeje in puščavske pokrajine.
Logistika: Iran ima razvejano omrežje medkrajevnih avtobusnih povezav in železnic. Pred zaostritvijo razmer so bili nočni avtobusi in vlaki priljubljen način potovanja na daljših razdaljah. Cestno omrežje je razmeroma dobro razvito, vendar je promet v večjih mestih pogosto gost in nepredvidljiv.
Čas potovanja: Običajno potovanje traja od 10 do 12 dni. Za podrobnejši ogled Teherana, Širaza, Perzepolisa, Jazda in Esfahana bi bilo priporočljivo nameniti približno 12–14 dni.
Cepljenja in zdravje: Priporočljivo je cepljenje proti hepatitisu A, glede na okoliščine tudi proti hepatitisu B. Pred potovanjem je treba preveriti tudi zaščito pred tetanusom in drugimi nalezljivimi boleznimi. Tveganje za malarijo je omejeno predvsem na določena območja na jugovzhodu države. Zaradi varnostnih razmer in možnosti omejenega delovanja zdravstvenih storitev je potrebna posebna previdnost.
Vizum: Slovenski državljani za vstop v Iran potrebujejo vizum. Zanj je mogoče zaprositi preko uradnega iranskega elektronskega vizumskega sistema oziroma po postopku, ki ga določi pristojno veleposlaništvo. Izdajanje vizumov ob prihodu na iranska letališča je do nadaljnjega ustavljeno. Pred morebitnim potovanjem je nujno preveriti aktualne vizumske pogoje in možnosti vstopa pri Veleposlaništvu Irana v Ljubljani.
Oblačila: Zaradi iranskih predpisov je potrebno upoštevati konservativna pravila oblačenja. Za ženske je po veljavni zakonodaji predpisano pokrivanje las in telesa v javnosti, čeprav se dejanska praksa razlikuje in se lahko izvajanje pravil spreminja. Moškim priporočamo dolge hlače in primerna, zadržana oblačila. Pri obiskih verskih objektov veljajo lahko še strožja pravila. V hladnejših mesecih potrebujemo tudi topla oblačila, saj so temperature v Teheranu, Jazdu in višje ležečih območjih lahko precej nizke.
Varnost: Iran je izjemno nevarna destinacija za potovanja. Slovensko Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve odsvetuje vsa potovanja v državo in državljanom, ki se že nahajajo v Iranu, svetuje varen odhod. Zaradi nevarnosti oboroženih spopadov, političnih protestov, pridržanj, omejitev komunikacij in nenadnih sprememb varnostnih razmer običajna turistična potovanja niso priporočljiva. Posebna tveganja obstajajo ob mejah z Afganistanom, Pakistanom in Irakom ter na nekaterih drugih območjih. Fotografiranje vojaških in varnostnih objektov ter protestov je lahko posebej nevarno.
Lokalna valuta: Iranski rial (IRR). V vsakdanjem življenju domačini pogosto uporabljajo toman, ki tradicionalno pomeni deset rialov. Zaradi možnosti sprememb denarnega sistema je treba na kraju samem preveriti uporabljene enote. Mednarodne bančne kartice Visa in Mastercard praviloma ne delujejo v običajnem iranskem bančnem sistemu. Popotniki so pred zaostritvijo razmer uporabljali predvsem gotovino v evrih ali ameriških dolarjih, ki so jo menjavali v pooblaščenih menjalnicah. Zaradi valutne nestabilnosti in omejitev bančnega sistema so menjalni tečaji lahko zelo spremenljivi.
Elektrika, internet in telefon: V Iranu se uporablja električna napetost približno 230 V in frekvenca 50 Hz. Najpogostejši sta vtičnici tipa C in F, podobni tistim v Sloveniji. Internet je dostopen preko mobilnih operaterjev in številnih nastanitev, vendar je močno nadzorovan in omejen. Številne tuje spletne strani in aplikacije, med njimi Facebook, Instagram in nekatere komunikacijske storitve, so lahko blokirane. Oblasti lahko internet tudi povsem ali delno prekinejo. Za uporabo lokalne SIM-kartice in daljšo uporabo tujega telefona lahko veljajo dodatna registracijska pravila.
Vreme: Iran ima izjemno raznoliko podnebje. V osrednjem delu države prevladuje suho celinsko podnebje, v puščavah so poletja zelo vroča, zime pa lahko hladne. Ob Kaspijskem morju je podnebje precej bolj vlažno in zeleno. V času spomladanskega potovanja so dnevne temperature v Teheranu, Širazu, Jazdu in Esfahanu pogosto med približno 15 in 30 °C, vendar so mogoča precejšnja odstopanja. Poleti lahko temperature v Jazdu in drugih puščavskih mestih presežejo 40 °C.
Dnevne novice: Tehran Times – https://www.tehrantimes.com/ ter mednarodni mediji, ki spremljajo razmere v državi.
Informativna cena: Pred zaostritvijo varnostnih razmer je bilo mogoče ob ugodnih povezavah dobiti povratne letalske vozovnice iz Ljubljane ali okoliških letališč za približno 500 EUR. Pri zelo varčnem potovanju so lahko osnovni dnevni stroški hrane, prenočevanja in lokalnih prevozov znašali približno 15–30 EUR na osebo. Zaradi gospodarskih sprememb, inflacije, valutnih nihanj in trenutnih varnostnih razmer ti zneski niso zanesljiv prikaz današnjih stroškov. Natančen izračun turističnega potovanja bo smiseln šele, ko bodo razmere ponovno omogočale varno potovanje.
Morda niste vedeli o Iranu ...
Eno največjih starodavnih cesarstev: Ahemenidsko oziroma Prvo perzijsko cesarstvo je okoli leta 550 pr. n. št. ustanovil Kir II. Veliki. V času največjega obsega je segalo od jugovzhodne Evrope in Egipta do delov Srednje Azije ter doline Inda. Velja za enega največjih in najpomembnejših imperijev starega sveta.
Starodavni poštni sistem: Ahemenidski vladarji so razvili izjemno učinkovito omrežje kraljevih cest in postaj za hitro prenašanje uradnih sporočil. Posebej znan je sistem kraljevih kurirjev, ki se je razvil v času Dareja I. Velikega v 6. in 5. stoletju pr. n. št. Čeprav Perzijci niso ustanovili prve poštne storitve na svetu, je bil njihov sistem eden najnaprednejših v antiki.
Perzijske mačke: Perzijska mačka je ena najbolj prepoznavnih pasem mačk na svetu. Njena zgodovina je povezana z dolgodlakimi mačkami, ki so jih v Evropo prinašali tudi iz Perzije in sosednjih območij. Današnja pasma se je razvijala z nadaljnjo selekcijsko vzrejo, predvsem v Evropi.
Smučarska središča: Iran ima več visokogorskih smučišč, med katerimi so Dizin, Shemshak in Tochal. Nahajajo se v gorovju Alborz, nedaleč od Teherana. Zaradi visoke nadmorske višine imajo v ugodnih zimskih razmerah dobre snežne pogoje, vendar je njihovo obratovanje odvisno od vremena in aktualnih okoliščin.
Jezero Urmija: Jezero Urmija v severozahodnem Iranu je bilo nekoč eno največjih slanih jezer na svetu. V zadnjih desetletjih se je zaradi suše, podnebnih sprememb, gradnje jezov in intenzivne porabe vode v kmetijstvu močno zmanjšalo. Njegova površina se spreminja glede na padavine in upravljanje vodnih virov.
Praznik Jalda: Jalda (Yalda) je starodavni iranski praznik, ki obeležuje najdaljšo noč v letu, okoli zimskega solsticija. Družine se tradicionalno zbirajo, berejo poezijo, pripovedujejo zgodbe ter uživajo granatna jabolka, lubenice in različne oreščke. Praznik simbolizira prehod iz najdaljše noči proti vse daljšim dnevom.
Šahname: Šahname oziroma »Knjiga kraljev« je znameniti perzijski ep pesnika Ferdosija (Ferdowsi), dokončan okoli leta 1010. Obsežno delo opisuje mitološko in zgodovinsko preteklost Irana ter velja za eno najpomembnejših stvaritev perzijske književnosti.
Iranska kulinarika: Iranska kuhinja je zelo raznolika in temelji na bogati uporabi riža, mesa, zelenjave, zelišč, oreščkov in začimb. Med najbolj znanimi jedmi so različne vrste kebaba, fesenjan – jed z orehi in granatnim jabolkom, pogosto s piščancem ali raco – ter ghormeh sabzi, tradicionalna zeliščna enolončnica. Posebej priljubljen je perzijski riž z značilno hrustljavo skorjico, imenovano tahdig.
Kalila in Dimna: Zbirka živalskih basni Kalila in Dimna izvira iz staroindijske pripovedne tradicije, povezane s Pančatantro. V 6. stoletju so jo prevedli oziroma priredili v srednjo perzijščino, pozneje pa je preko arabskih prevodov postala znana tudi v evropski književnosti. Pri prenosu teh zgodb ima pomembno mesto perzijski zdravnik in učenjak Borzuje.
Tradicionalno lutkovno gledališče: Iran ima dolgo tradicijo lutkovnega gledališča, med drugim tudi obliko Kheimeh Shab Bazi, pri kateri nastopajo marionete. Predstave pogosto združujejo humor, tradicionalno glasbo, družbeno kritiko in zgodbe iz vsakdanjega življenja.
Perzijski vrtovi: Tradicionalni perzijski vrtovi so znani po natančni geometrijski zasnovi, vodnih kanalih, drevoredih in simboliki raja. Nekateri so stari več stoletij, njihova zasnova pa je pomembno vplivala na razvoj vrtne arhitekture v Aziji in drugod po svetu. Več perzijskih vrtov je uvrščenih na Unescov seznam svetovne dediščine.
Podzemni vodni kanali: V sušnih območjih Irana so že v davnini razvili sistem podzemnih vodnih kanalov, imenovanih kanati (qanat). Ti omogočajo dovajanje podzemne vode do naselij in kmetijskih površin brez uporabe sodobnih črpalk. Tradicionalni perzijski kanati so prav tako del Unescove svetovne dediščine.
... in še nekaj Iranske zgodovine
Prazgodovina in prve civilizacije
Območje današnjega Irana je bilo poseljeno že v paleolitiku. Okoli leta 8000 pr. n. št. so se začele razvijati prve kmetijske naselbine. Med pomembnejšimi arheološkimi najdišči so Tepe Sialk, Čoga Bonut in Šahr-e Suhte (»Požgano mesto«), ki pričajo o razvoju zgodnjih civilizacij.
Elamska civilizacija
V 4. in 3. tisočletju pr. n. št. se je na jugozahodu Irana razvila elamska civilizacija s pomembnima središčema Suza in Anšan. Elamci so razvili lastno pisavo, umetnost in politično ureditev ter vzdrževali trgovske in vojaške stike z Mezopotamijo. Njihova kultura je pomembno vplivala na poznejšo perzijsko civilizacijo.
Medi in Perzijci
V 7. stoletju pr. n. št. so Medi postali pomembna politična sila v zahodnem Iranu. Skupaj z Babilonci so sodelovali pri propadu Asirskega cesarstva. Okoli leta 550 pr. n. št. je perzijski vladar Kir II. Veliki premagal medijskega kralja Astiaga in združil Medijce ter Perzijce.
Ahemenidsko oziroma Prvo perzijsko cesarstvo
Kir Veliki je okoli leta 550 pr. n. št. ustanovil Ahemenidsko cesarstvo, ki je postalo eno največjih v antičnem svetu. Obsegalo je ozemlja od Egipta in Balkana do Srednje Azije in doline Inda. Darej I. Veliki (522–486 pr. n. št.) je izboljšal upravo, razvil kraljeve ceste in začel gradnjo Perzepolisa. Cesarstvo je leta 330 pr. n. št. osvojil Aleksander Veliki.
Aleksander Veliki in Selevkidsko cesarstvo
Aleksander Veliki je med letoma 334 in 330 pr. n. št. osvojil Perzijsko cesarstvo. Po njegovi smrti leta 323 pr. n. št. so si ozemlje razdelili njegovi poveljniki. Večji del Irana je pripadel Selevkidskemu cesarstvu, ki je nastalo okoli leta 312 pr. n. št. V tem obdobju se je razširil grški kulturni vpliv.
Partsko cesarstvo
V 3. stoletju pr. n. št. je dinastija Arsakidov ustanovila Partsko cesarstvo, ki je postopoma prevzelo oblast nad velikim delom Irana in Mezopotamije. Parti so nadzorovali pomembne trgovske poti med Vzhodom in Zahodom ter se pogosto spopadali z Rimljani. Njihovo cesarstvo je obstajalo do leta 224.
Sasanidsko cesarstvo
Leta 224 je Ardašir I. ustanovil Sasanidsko cesarstvo, eno najmočnejših držav pozne antike. Zoroastrstvo je postalo pomemben del državne identitete, razvijali pa so se umetnost, arhitektura in trgovina. Sasanidi so se pogosto vojskovali z Rimskim in Bizantinskim cesarstvom. Država je dokončno propadla leta 651 med arabskimi osvajanji.
Arabska osvojitev in širjenje islama
V 7. stoletju so Iran osvojile arabske muslimanske vojske. Islam se je širil postopoma, perzijski jezik in kultura pa sta se ohranila. Iranski učenjaki so pomembno prispevali k razvoju islamske znanosti, filozofije in književnosti. Med najbolj znanimi so bili Avicenna, Omar Hajam in Ferdosi.
Srednjeveške iranske dinastije
Od 9. stoletja so Iranu vladale različne dinastije, med njimi Samanidi, Bujidi in Gaznavidi. V 11. stoletju so se okrepili turški Seldžuki. To obdobje je zaznamoval razcvet perzijske književnosti, znanosti in islamske arhitekture.
Mongolska osvojitev in Timuridi
V 13. stoletju so Iran osvojili Mongoli in opustošili številna mesta. Nastal je mongolski Ilkanat, katerega vladarji so pozneje prevzeli perzijske kulturne značilnosti. Konec 14. stoletja je velik del Irana osvojil Timur (Tamerlan). Pod njegovimi nasledniki so ponovno zacvetele umetnost, arhitektura in književnost.
Safavidsko cesarstvo
Leta 1501 je šah Ismail I. ustanovil Safavidsko državo in uvedel dvanajstniški šiitski islam kot državno vero, kar je odločilno oblikovalo versko identiteto Irana. Največji razcvet je država doživela pod šahom Abasom I. Velikim (1588–1629), ki je Esfahan spremenil v veličastno prestolnico. Safavidska oblast je oslabela po afganistanski osvojitvi Esfahana leta 1722.
Afšaridi, Zandi in Kadžari
Leta 1736 je oblast prevzel Nader Šah, ki je ponovno razširil iransko ozemlje in leta 1739 osvojil Delhi. Sledila je dinastija Zand s pomembnim središčem v Širazu. Konec 18. stoletja so oblast prevzeli Kadžari, ki so vladali do leta 1925. Iran je v tem obdobju izgubil dele Kavkaza v vojnah z Rusijo. Leta 1906 je ustavna revolucija prinesla parlament in ustavo.
Dinastija Pahlavi
Leta 1925 je Reza Pahlavi postal šah in začel modernizacijo države. Leta 1935 je Iran tudi v mednarodni diplomaciji uveljavil svoje zgodovinsko ime namesto Perzije. Leta 1941 ga je nasledil sin Mohamed Reza Pahlavi. Leta 1953 je bil z državnim udarom ob podpori ZDA in Velike Britanije odstavljen premier Mohamed Mosadek, ki je nacionaliziral naftno industrijo. Šahova oblast je postajala vse bolj avtoritarna.
Islamska revolucija leta 1979
Zaradi političnega zatiranja, gospodarskih težav in nezadovoljstva z monarhijo so se začeli množični protesti. Januarja 1979 je šah zapustil Iran, februarja pa se je iz izgnanstva vrnil ajatola Ruholah Homeini. Monarhija je padla 11. februarja, 1. aprila 1979 pa je bila razglašena Islamska republika Iran, v kateri ima osrednjo politično vlogo vrhovni verski vodja.
Iransko-iraška vojna
Septembra 1980 je Irak pod vodstvom Sadama Huseina napadel Iran. Osemletna vojna je povzročila ogromno žrtev, gospodarsko škodo in uničenje infrastrukture. Končala se je avgusta 1988 s premirjem pod okriljem Združenih narodov.
Iran po letu 1989
Po Homeinijevi smrti leta 1989 je vrhovni vodja postal Ali Hamenej. Iran so v naslednjih desetletjih zaznamovali gospodarske sankcije, politične omejitve in spor glede jedrskega programa. Leta 2015 je bil podpisan mednarodni jedrski sporazum JCPOA, od katerega so ZDA leta 2018 odstopile in ponovno uvedle sankcije.
Protesti in politične napetosti
Iran so pretresali številni protesti, predvsem leta 2009, 2017–2018 in 2019. Septembra 2022 je po smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju izbruhnilo množično protestno gibanje »Ženska, življenje, svoboda«. Protestniki so nasprotovali obveznemu pokrivanju žensk, političnim omejitvam in delovanju oblasti.
“Privat tours”
Po dogovoru potujemo z vami! Nizkocenovna potovanja za manjše skupine (6-12 potnikov) na destinacije: Indija, Bangladeš, Etiopija, Sudan, Namibija, Madagaskar, Pakistan, Iran, Zanzibar in Senegal.
Od ostalih ponudnikov potovanj se razlikujemo v tem, da potujemo skupaj z vami po najnižjih možnih stroških. Kako je to mogoče? Borut Brulc z vami običajno potuje brez lokalnih agencij, ki poberejo večji del proračuna potovanj, kar pomeni po eni strani velik finančni prihranek, hkrati pa kompromis glede udobja na potovanju.
Zakaj z nami?
- druženje z domačini – kar je pri turističnih potovanjih malo verjetno,
- nizki stroški potovanja – ker potujemo po “lastnih cenah”,
- nabiranje popotniških izkšenj – za vaša samostojna potovanja.
Deli s prijatelji:
